Nasveti za dobro počutje

Melisa (Melissa officinalis) zelo privlači čebele in krepi njihovo zdravje, kar sploh ni čudno. Beseda melissa grško pomeni čebela.

Melisa obnovi mladost

V zdravilstvu jo uporabljajo že več kot dva tisoč let. V Evropo so jo zanesli Arabci preko Španije. Gojili so jo zlasti menihi na samostanskih vrtovih. Srednjeveške zdravilske bukve jo omenjajo kot eliksir življenja s čudežno močjo. Tisti, ki so zjutraj redno pili melisin čaj, naj bi živeli krepko čez sto let. V 17. stoletju je postalo zelo znano melisino oziroma karmeličansko žganje, ki so ga začele proizvajati in v svet pošiljati bosonoge karmeličanke iz Pariza. Še dandanes je to žganje zelo v uporabi, zlasti na nemškem govornem območju, kjer ga poznajo pod imenom Kloster-frau-Melissengeist. Kot zdravilo za vse bolezni so meliso čislali tudi arabski modreci ki so se na zdravilstvo zelo spoznali. Priporočali so jo za zdravljenje božjasti, blodenj, besnenja, bolezenske zaspanosti in brezvoljnosti. Krepila in poživljala naj bi tudi srce, želodec, možgane in vse organe, kar jih je. Navduševalo je dejstvo, da naj bi obnovila mladost in pomagala opešani naravi. Zdravnik Paracelsus je prisegal, da je izmed vseh zeli najboljša za srce. Odpravila naj bi možganske zavore in poživljala duha. Plinij je svetoval, naj si z njo umivajo oči tisti, ki jim je začel pešati vid in jim rase siva mrena. Uveljavila seje tudi pri nas. Stari padarji so pisali:” Z melisno vodo lase zmivej, ne bodo nikoli sivi!”

Prija pred težkimi preizkušnjami

Zdravilnost, ki so jo melisi pripisovali že stari zdravitelji, je potrdila znanstvena medicina. Obnese se pri prebavnih težavah, denimo pri slabi prebavi, preveč kisline, slabosti, napenjanju, kolikah in krčih. Je blago pomirilo, ki pomaga pri žalosti, tesnobi, depresiji, lenobnosti, histeriji, stresu, nespečnosti, migreni, menopavzi, brezvoljnosti, nemirnosti, potrtosti in razdraženosti. Po čaju iz melise naj sežejo ljudje, ki jih čakajo težke preizkušnje - denimo študentje pred izpiti. Pomagal jim bo zbrati misli in utrdil spomin. Pridno naj ga pijejo tudi melanholiki, saj bo dobro del njihovi pretežno otožni duši. Krepi delovanje srca in znižuje krvni tlak. Vroč čaj pospešuje potenje, zbija vročino in uspešno zdravi prehlad, gripo, kašelj in infekcije. Ima protivirusni učinek, pomaga pa tudi proti alergijam. Učinkovit je pri zdravljenju senenega nahoda. Pri slabem zadahu je dobrodošel za spiranje ust. Blaži bolečine pri zobobolu in omotico pri nosečnicah. Dekleta si s poparkom očistijo in osvežijo kožo.

Čaj in mešanice za različne tegobe

Čaj iz melise pripravimo kot poparek: dve žlički zeli prelijemo s skodelico kropa in pustimo stati 10 minut. Še posebej zdrav in okusen je, če ga pripravimo iz svežih listov. Pijemo ga večkrat dnevno dalj časa. Zlasti bo prijal otrokom, starejšim in slabotnim osebam.Proti živčnim motnjam in nespečnosti melisi dodamo baldrijan, hmelj ali šentjanževko. Za zniževanje krvnega tlaka jo mešamo z lipovim cvetjem, za zdravljenje želodčnih tegob pa s kamilico ali poprovo meto.

Melisin poparek lahko vlijemo tudi v kopel, v kateri zvečer okopamo nemirne malčke, da se lažje pogreznejo v deželo sanj. Pri hudi nespečnosti odraslih pomaga melisino žganje. Nekaj kapljic zmešamo z vodo, spijemo pred spanjem. Žganje je dobrodošlo za vtiranje pri revmatizmu, blaži tudi pike žuželk.

Melisino eterično olje se uporablja v aromaterapiji za zdravljenje strahu, sramežljivosti in depresij. Ta priljubljena zel se skupaj s poprovo meto in drugimi zelišči pogosto znajde tudi v aromatičnih blazinicah za dihala, glavobol in pomiritev.

Vir:

PAVLA KLINER - GG

O njih sem že pisala in verjamem, da so še vedno “aktualni” in v rabi - za SREČO - se ve!

Dobro so nam poznani: pikapolonica, deteljica, slonček, podkvica, polžek, dimnikarček, pujsek………no, pa še kakšen bi se našel.

Danes je 13. -ti in še petek pa vrhu! Naj vam prinese kaj lepega …

Meni je ljuba:

Vsem vam, ki prihajate k meni na “obisk”, namenjam deteljico za SREČO:

………. vse dobre stvari so tri, evo, da bo ja držalo, še en zabojček:

Mesec maj ni le mesec ljubezni

Je tudi mesec, ko se pri nas začne praznik narcis. Ključavnice, kot jim pravijo v jeseniških rovtih, so spet prekrile pobočja Golice, Struške, Rožce, Dovške babe, pa tudi nižje ležeče travnike in senožeti.

Ime narcisa izhaja iz grške mitologije in simbolizira samovšečnost. V jeseniških rovtih jim pravijo ključavnice, o imenu pa legenda pravi tole:

Nekoč je Bog posvaril čebele, naj nikar ne delajo in nabirajo medu ob nedeljah in praznikih. Čebele pa ga niso ubogale in zato jim je med v rožah “zaključil”. Od tod ime ključavnice.

Zaradi zelo močnega duha zaznamo čemaž, še preden ga ugledamo. Gozdni česen ali čemaž ( Allium ursinum) je trajnica.

Na gornji sliki je čemaž, njegova soseda pa je rastlina, ki ni prava! Torej, pazite pri nabiranju!

No, ta je pravi!

Čemaž sem zmlela, dodala olivno in malce soli. Zeleno zlato bo zagotovo prav prišlo!

Okus je zelo podoben česnovemu, vendar je močnejši, bolj oster in pekoč. Cveti maja in junija. Na čemaž naletimo samo v senčnatih listnatih gozdovih. Poleti in pozimi se nabirajo samo čebulice, od marca do maja pa je najboljši čas za nabiranje vse rastline. S sušenjem izgubi rastlina svojo učinkovitost.

Če prevedemo njegovo latinsko ime, mu lahko rečemo tudi medvedji česen. Pripoveduje se, da ga iščejo medvedi, ko se prebudijo iz zimskega spanja, da si očistijo želodec, črevo in kri.Iz istih razlogov ga nabiramo tudi ljudje, ki si pomladi, če se le da, privoščimo spomladansko očiščevalno kuro iz njegovih osvežilnih listov. Torej je treba le v gozd in nabrati zeleno zlato.

Čemaž so poznali že stari Rimljani. Liste čemaža uporabimo kot dodatek k regratu, motovilcu in solati. Iz njih pripravimo slastno juho ali špinačo. Drobno narezane liste damo na kruh z maslom ali pa jih sesekljamo in uporabimo kot začimbo na cmokih, krompirju in jedeh, ki bi jim sicer okus zboljšali s peteršiljem.

Čemaž za jedačo in pijačo…

Spomladi si privoščimo kuro v obliki soka iz svežih čemaževih listov, poleti pa iz čebulic. Dve pesti enih ali drugih v mešalniku zmešamo z enim decilitrom vode, odcedimo in shranimo v hladilniku. Uživamo po dve žlici soka trikrat na dan. Nobena rastlina ni tako učinkovita za čiščenje želodca, črevesja in krvi, kot prav čemaž. Očisti celo telo, izžene škodljive, trdovratne snovi, napravi zdravo kri, prežene in uniči strupene snovi in zdravi kronično nečisto kožo. V zdravilnih knjigah beremo, da naj ga uživajo bolehni in šibki ljudje z lišaji, gnojnimi čiri, izpuščaji, pa tudi drugi. “Mladi ljudje bi cveteli kot rože in se razvijali kot jelke na soncu”, je zdravilne odlike čemaža pred stoletji strnil švicarski zeliščar in župnik Kunzle. Slednji še navaja, da je poznal družine, ki so prej celo leto bolehale, obiskovale zdravnike, polni lišajev po celem telesu, bledi, kot da bi že ležali v grobu in bi jih kure izbrskale.Po daljšem uživanju tega božjega daru, kot ga imenuje, pa so postali zdravi in sveži.

Ateroskleroza, holesterol, visok krvni tlak...

Čemaž je vse bolj cenjeno naravno zdravilo zoper napredujočo arterosklerozo oz. poapnenje žil. Učinkovito uravnava in znižuje krvni tlak.Znižuje maščobe v krvi oziroma škodljivi holesterol. Zavira tudi nastanek krvnih strdkov. Omili bolečine v želodcu in izboljša prebavo, zato sila dobro de pri driskah, vetrovih, slabi prebavi in izgubi teka. Sveže pripravljeni listi očistijo še ledvice in mehur ter pospešujejo izločanje seča. Gozdni česen zdravi bolna jetra, žolč in pljuča, posebno če imajo starejši ljudje zasluzena pljuča. Pod vplivom čemaževega soka se bo trda sluz zmehčala ter se izločila, težave pri dihanju pa prenehale. Da ima veliko razstrupljevalno moč na celotni organizem, smo že povedali. Mirne duše pa lahko zapišemo še to, da je učinkovito pomagalo za ohranitev telesnih in duševnih sposobnosti do visoke starosti. Ima ugoden vpliv na imunski sistem in zvišuje odpornost proti infekcijam.

Čemaževo vino in tinktura

Čemaževo vino naj bi lajšalo mnoge starostne težave, še posebej pri dihanju. V vinu le skuhajmo čemaž, ga osladimo z medom in napitek je gotov. Recept za čemaževo tinkturo pa je: vzamemo pet gramov sveže sesekljanih listov na deciliter 70-odstotnega alkohola, namakamo tri tedne. Jemljemo petnajst kapljic dnevno z vodo, sokom ali čajem.

Čemaž takoj spoznamo po dolgopecljatih, pritličnih suličastih listih in izrazitem vonju po česnu. Lahko ga zamenjamo z listi šmarnice in pegastega kočnika. Obe rastlini sta strupeni.Če smo v dvomih, za katero rastlino gre, je najzanesljivejši kazalnik vonj zmečkanega lista: čemaž ima tako izrazit vonj po česnu, da ne moremo zgrešiti.

Vir: Pavla Kliner - GG

Včeraj sem se lotila kuhanja slivove marmelade. Jeseni nam je namreč prijateljica Mojca prinesla zares pošteno “porcijo” dobrih domačih sliv in tako je “višek” lepo čakal v skrinji. Ker so vse zaloge marmelade že pošle, je nastopil čas za akcijo!

In tako so mi včeraj ob kuhanju marmelade, spomini odplavali v moja najstniška leta. Če verjamete ali ne, že takrat sem kuhala marmelado. No, ne iz lastnega veselja, tako mi je bilo namreč naročeno

Takole je bilo:

Na električnem štedilniku se je kuhala slivova marmelada. Popoldne, ko je mami šla v službo, mi je naročila, naj na vsake toliko časa malo pomešam in seveda kasneje ugasnem štedilnik. Nič lažjega, saj se marmelada itak kuha sama

Ampak……..vse bi še šlo, če mi ne bi starši ravno prejšnji dan iz Avstrije prinesli en zavitek papirnatih sarvietkov. Uh, to je bilo približno tako, kot če bi danes kupili šestošolcu ene nore računalniške igrice. Pa še to nisem čisto prepričana, da bi jih bil tako vesel, kot sem bila jaz prtičkov. Takrat smo jih vse punce zbirale in seveda podvojene med seboj zamenjale. Da pa sem bila lastnik kar celega zavitka unikatnih prtičkov ……..oooooo, to je bilo nekaj! No, ne vem, če si sploh lahko predstavljate, kakšno bogastvo je bilo to!

Pa sem ob mešanju marmelade premišljevala: če na hitrico skočim samo v sosednji blok in še čez cesto v stolpnico k prijateljicam, to res ne bo dolgo trajalo, saj bom hitro nazaj in spet pomešam marmelado.

Kakšna skušnjava! Se ji nisem mogla upreti. In tako sem z mojo škatlo prtičkov odbrzela “na menjavo”. Uh, pa se je stvar malce zavlekla, novi prtički so poželi odobravanje in menjava je bila dobra, in……in…… kar naenkrat se je pričelo mračiti. In v nekem trenutku mi je skozi bučo šinilo: marmelada!

Sem jo ucvrla domov, odklenila vrata………… stanovanje pa v “megli”. Ojoj, se dobro spomnim, da sem najprej pomislila na to, da moram ugasnit štedilnik. Brez pomisleka sem zakorakala v dim……potlej se spomnim, da se me je nekdo prijel za roko…………………..

Sreča v nesreči: ob pravem trenutku je bil na pravem mestu: moj oče! Ravno se je vrnil iz službe. Takrat je bil poveljnik poklicnih gasilcev ……………… odprl je balkonska vrata……. in že sem bila na varnem.

Še danes mi je hecno, ko se spomnim na ta dogodek, očetu pa takrat zagotovo ni bilo do smeha. Zelo dobro se še spomnim, da za moj podvig sploh nisem bila kregana in tudi “sankcij” ni bilo nobenih!? Edino pravilno! Marmelado naj kuhajo odrasli in ne otroci, mar ne?

Ja, pa o “pečeni marmeladi” tudi ni bilo več govora…..?!

Ja, luštni spomini!

Uganete kakšna marmelado imam najrajši??

Slivovo!

No, vsaj tako pravi stara ljudska modrost.

In ker ljudske modrosti niso iz trte zvite, ampak “iz življenja”, jim gre kar verjeti.

Tako ste vsi, ki tole berete, na obisku pri eni srečni osebi.

Če verjamete ali ne, skoraj ne mine dan, da mi ne bi vsaj ena stvar poskočila z rok. Moji domači se ne morejo načuditi mojim sposobnostim. Ne gre jim v glavo, kako mi uspe toliko stvari razbit. He, he, saj še meni ni jasno, kako naj bo potlej njim.

Npr.: držim krožnik v roki in naslednji trenutek je le-ta že na tleh. Kar sam sili “tja dol” in naenkrat je en kup drobnarije in že je metla na sceni.

To, kar se mi je zgodilo danes, pa je še posebej vredno omembe. Mi je ena posoda poskočila z rok in to ravno pred vhodnimi vrati naše hiše. Zanimivo, ma ne? Mar naj to pomeni, da je sreča prišla že do vhodnih vrat? Seveda, to bo, kaj pa drugega! No, torej ji velja vrata na široko odpret!

Radi bi vedela, če je tudi v vas kaj talenta za take “veščine”

Nasiti skoraj brez kalorij, uravnava sladkor v krvi, daje železo za nastajanje krvničk in preskrbuje celice s kisikom, odvaja vodo iz telesa, pomaga pri težavah z ledvicami in mehurjem, pospešuje nastajanje hormonov, pomlajuje vezna tkiva, krepi delovanje živčnega sistema in možganov, preganja utrujenost, skrbi za vitalnost in duhovno svežino in celo veča spolno poželenje in krepi potenco. Pa še kaj bi se našlo. Leča je namreč ena od stročnic, ki vsebuje veliko dragocenega cinka - 100 g leče ga vsebuje eno miligram - ki ureja in spodbuja vse našteto v organizmu. Žal se vse premalokrat spomnimo na ta drobna zelena, rdeča, rjava zrna.

Tisti, ki so pri prehrani bolj ozaveščeni, ji že dolgo dajejo prednost in jo znajo pripraviti na veliko načinov. Navadno na jedilniku zamenja meso, kajti delež beljakovin je v njih zelo visok in to tistih najboljših biološko aktivnih beljakovin. Vegetarijanci prisegajo nanjo. Po njej segajo tudi vsi tisti, ki bi radi shujšali, kajti lupina lečnih zrn je bogata z ogljikovimi hidrati, ki nas pošteno in hitro nasitijo in to veliko in bolj zdravo, kot ogljikovi hidrati v testeninah, rižu ali jedeh iz bele moke. Iz leče dobi organizem skoraj vse, kar nujno potrebuje. Čim bolj drobna je, boljša je, pravijo poznavalci.

Od kod pravzaprav izvira, ne vemo, sodijo pa, da prihaja iz jugozahodne Azije. Znana je že iz kamene dobe. Našli so jo v švicarskih mostiščih, na Madžarskem, v egipčanskih grobnicah, omenjena je tudi v svetem pismu: prerok Danijel jo je kot babilonski ujetnik raje jedel, kot meso s kraljeve mize. Nad njo so navdušeni Indijci in vsi azijski narodi, kjerkoli že uspeva leča. Tudi Evropa jo dobro pozna. Včasih je bila to hrana revežev, danes pa je vse bolj pogost gost na mizi ljudi, ki se zdravo hranijo.

Kako pripravljamo lečo

Včasih jo je treba prebrati, obvezno pa jo moramo dobro oprati in čez noč namočiti v hladni vodi, da se zmehča in hitreje skuha. Kuhat jo damo vedno v mrzlo vodo, sicer bo ostala trda. Odlična je v solatah, enolončnicah, kot dodatek k drugim jedem, lahko jo pripravimo s slanino, čebulo…..

Meni je najljubša enolončnica z lečo, seveda z drobno naribanim korenjem.

Pa vam?

(Vir:Gregor in zdravje v kuhinji)

Prejšnji teden mi je zmanjkalo česna. In to sredi tedna! Saj ne, da bi bila to kakšna posebna katastrof, ampak moje načelo je, da česen, čebulo, korenje in drugo zelenjavo vedno kupim na tržnici. Le-ta pa “deluje” le ob sobotah. Kaj zdaj? Ja, nič, sem si rekla, bom pač naredila izjemo in česen kupila v trgovini. No in sem šla ponj v najbližjo trgovino - k najboljšemu sosedu. In evo ti ga na: v prodajni polici samo kitajski česen! Tega pa nisem hotela kupit. Ne znam si sicer razložit zakaj, ampak enostavno mi ni bilo, da bi ga kupila. Saj poznate tisti občutek, ko ti za nekaj ni. No, tako sem vprašala prodajalko, če imajo še kakšen drug česen na zalogi. Ajoj, me je pogledala, kot da sprašujem, če imajo slučajno česen z lune

Prav, pa nič sem si rekla, ter ostala brez česna. Mi tudi na kraj pameti ne pride, da bi oblezla vse trgovine v mestu in iskala česen.

No in čez nekaj dni je v moj e-nabiralnik prispela pošta z naslednjo vsebino:

Citiram:
“Česen je izredno zdrav, saj v primerno zaužitih količinah utrjuje imunski sistem in deluje kot antibiotik, še in še bi lahko naštevali njegove zdravilne lastnosti.

Na Kitajskem, v bližini rudnikov (ne vem katere rude) je bilo veliko stranskega produkta- svinca, ki so ga odlagali na bližnje njive. Potem so ugotovili, da so polja in njive tako zastrupljeni, da niso primerni za pridelovanje poljščin. Zato so te predele podarili bližnjim kmetom. Ti pa na teh njivah pridelujejo česen, ki zelo lepo uspeva.

Naš najboljši sosed prodaja česen, po presenetljivo nižjih cenah, kot so bile običajno za to zdravo kulturo. Če pogledamo etiketo, vidimo, da je česen lep in cenejši, s Kitajske.

Toliko o »zdravem načinu prehranjevanja«, ki ga Merkator tako propagira.

Naj povem, da so informacije sicer nepreverjene, o tem me je seznanila oseba, ki je menda v Kmečkem glasu našla o tem preverjeno in verodostojno branje.” Konec citata

Na, sem si rekla, res posrečeno, nekaj bo že na tem. Kaj naj si mislim ob takem obvestilu?! Pravijo, da kjer je dim, je tudi ogenj. Je možno, da nam naši trgovci ponujajo tako zelo nezdravo robo? Kaj menite?

Vas je kdaj strah? Na kaj pomislite ob tej besedi? No to, da je strah votel, okrog ga pa nič ni, že vsi poznamo, ane?

V mislih imam nam znane strahove: pred izgubo nam dragih ljudi in stvari, izgubo službe, da ne bomo naredili izpita, da nam bo zmanjkalo denarja ali poguma, nekomu ne bomo všeč, da ne zgledamo dobro…….

To je noro ane, neomejeno število strahov je v nas in okrog nas. So naši vsakodnevni spremljevalci, ki nas hromijo, seveda kolikor jim mi pač to dopuščamo. Ponoči nam ne dajo spati in največkrat se rado zgodi, da “načnejo” tudi naše zdravje. Mnogim še takrat ni jasno, da je to že zelo resno opozorilo in da so nujni ukrepi in premiki.

Vprašajmo se iskreno: kolikokrat pa sploh pomislimo na to, kako strahovi vplivajo na naše zdravje? Strah prisili naše telo, da zavzame obrambno držo, dviga raven adrenalina, povzroča stres, nam kaže iluzorno sliko situacije. Zato se telo umika in brani, namesto, da bi napredovalo in se razvijalo. Stara modrost pravi, da sta v človekovem življenju samo dva osnovna tipa čustev: strah in ljubezen. Vam je to kaj znano?

Kot otrok sem se bala teme. Z leti je sicer strah nekako izginil oziroma zbledel, se pa še presneto dobro spomnim, na kakšen način me je ta strah obvladoval.
Ko sem hodila še v osemletko, smo z dekleti pozimi hodile na drsališče in se vračale v temi. Takrat smo stanovali v bloku in vedno me je bilo strah, kadar na stopnišču ni gorela luč. In fantje v bloku so bili tako žleht, da so nalašč izklopili avtomat za prižiganje luči. Ojoj, tema na stopnišču! Potlej si tudi po stopnicah v četrto nadstropje nisem upala. In sem šla lepo pred blok in se drla pod balkoni kot jesihar, he, he, toliko časa, dokler me domači niso slišali in prišli naproti. Si predstavljate, kako sem klicala gor v četrto nadstropje, hi, hi, danes mi je smešno, takrat pa prav nič. Še sreča, da takrat okna v blokih niso tako dobro tesnila, kot danes. Če me ne bi nihče slišal, bi najbrž kar na zelenici pod balkoni prespala

Zakaj se je ta strah v mladih letih tako zažrl vame, še danes ne vem. Me je pa moj oče vedno spraševal: “zakaj neki te je pa tako strah”? Mu ni šlo v glavo, meni pa še manj. In je hotel zadevo malo na hec obrnit, pa je vedno rekel: “Če te bo kdo pojedu, te bo pa še posrou.”

Gotovo sem ga še bolj debelo gledala, saj je kmalu prenehal s tem, samo njemu ljubim, stavkom

Nato so prišla najstniška leta in strah je počasi izgubljal na moči. Se je našla kakšna simpatija in kavalir, ki me je zvečer pospremil domov. Tako se je moral strah pred temo počasi umakniti.

Sicer pa tudi v “zdejšnjih” letih nimam nobene želje zvečer sama hoditi po temnih ulicah ali celo po pokopališču! Menda, tako pravijo, se je treba bati kvečjemu živih ljudi, mrtvi na pokopališču ti ne storijo ničesar. Čisto verjamem, samo noč ima le svojo moč, ane?

Je vas tudi strah teme? Imate kakšne druge strahove? Vsi jih imamo.

Kaj povsem odpravimo z oljno terapijo?
V organizmu se pospeši presnova in to je pogoj za zdravje. Odpravimo glavobol, bronhitis, zobobol, tromboze, kronična obolenja krvi, artrozo, ohromelost, ekceme, želodčne čire, črevesne bolezni, srčna in ledvična obolenja, enefalitis, ženske bolezni. Oljna terapija zdravi tudi vse kronične bolezni, obolenja živcev, težave z želodcem, bolečine pljuč in jeter, epidemično razširjeno spalno bolezen in tudi bolezni, ki jih je povzročilo jemanje strupenih kemičnih zdravil. Dr. Karachi pravi, da je njegova metoda zdravilna za ves organizem hkrati in učinkuje tudi preventivno: to je posebno pomembno pri življenjsko nevarnih tvorbah in infarktnih stanjih. Glede na stadij bolezni rakastih bolnikov in bolnikov z aidsom ne more biti odveč upanje, da bo tudi njim pomagala oljna terapija, dopolnjena z vsakdanjo medicino, postom, makrobiotično hrano, poseben poudarek pa je na uživanju jabolčnega kisa, medu, limon, kvasa, ribjega olja, kalčkov (sploh sojinih), magnezijevega klorida in pozitivni usmerjenosti . Naše zdajšnje misli so preobrazba energije naše prihodnosti

Obudimo v spominu, kako vitamini v sončničnem olju delujejo proti raznim boleznim.

vitamin E: jetra, koža, lasje, motnje v rasti, neplodnost, arteroskleroza, srčna obolenja, motnje v meni, revmatične bolezni, rakaste novotvorbe

vitamini B, B1, B2: mišice, motnje v živčevju, pomanjkanje teka, motnje v presnovi, v krvnem obtoku in v nosečnosti, nemir, slaba koncentracija, utrujenost, vnetje sluznice, poškodbe kože, oči, motnje v vegetativnem živčevju

vitamin D: rahitis, omehčanje kosti, krči mišičevja, zobje

fosfor: telesu pomaga absorbirati vitamine, je prenosnik kalcija po telesu, pospešuje delovanje kostnega mozga pri obnavljanju rdečih krvnih zrnc, pri rahitisu in mehčanju kosti, pospešuje zaraščanje zlomov

kalij: povečuje obrambno sposobnost organizma, sanira obolela mesta, utrjuje vezivna vlakna mišic in jih krepi

lecitin: v vseh celicah telesa pomaga spodbujati metabolizem, pospešuje spomin in moč duha, ko hrani možgane in živčevje, odpornost glede na poškodbe. Ob živčni izčrpanosti in pomanjkanju energije lecitin obnavlja izgubljeno moč. Naši vzhodni pradedje so že pred sto in sto leti vedeli, da lecitin v določeni hrani veča moč in vzdržljivost, hitrost in gibčnost, mladostnost in vitalnost

magnezij: njegovo pomanjkanje veča nevarnost za kardiovaskularne bolezni in neuravnoteženost želodčne kisline.

Na vprašanje, kako dolgo je potrebno izvajati oljno terapijo, naj si vsak sam odgovori. Tudi ko začutimo, da smo odpravili kako bolezen, ne odnehajmo. Neprecenljiva pomoč in prednost za nas je, če lahko telesu tako preprosto in nič kaj drago dajemo izredno pomembne vitamine in minerale, ki jih z vsakdanjo hrano ne dobimo, in po drugi strani odpravljamo strupe iz telesa

Oljno terapijo priporočamo tudi po napornem fizičnem delu, ko nas boli hrbtenica, ali nas bolijo roke ali noge. Po končanem delu, preden se lotimo hrane, v ustih žvrkljajmo sončnično olje. Čez uro bodo izginile vse akutne bolečine in počutili se bomo kot da nismo težko delali

Hladno stiskano sončnično olje lahko uporabljamo tudi v drugačni obliki. Po vsaki oljni terapiji, ko smo si očistili ustno votlino, pogoltnemo eno žlico tega olja in na ta način dovedemo svojemu telesu vitamine in minerale. Seveda se olje priporoča tudi za pripravo solat, marinad, in ostalih hladnih jedi. Pri postopkih temperaturne priprave hrane (dušenje, pečenje) pa se olje doda v zadnji fazi kot začimba oziroma kalorični dodatek.

Vir: Oljarna Kocbek