Nasveti za dobro počutje ::

Nasveti za dobro počutje

ČUDEŽNO SREDSTVO POMLAJEVANJA

30.11.2007

Odprava UNESCA je v enem izmed samostanov v Tibetu našla recept najstarejšega homeopatskega sredstva za pomlajevanje. Česnova tinktura, po tibetanskem receptu 4-5000 let pred našim štetjem, učinkuje. Preverjeno! Z možem sva dali “kuro” skoz, se je zdravnik čudil, kako je možu “izginil” holesterol.

DELOVANJE:

Čisti organizem mastnih in apnenčastih oblog, ohranja in izboljšuje prekrvavljenost, ožilje postane bolj elastično, ter izboljšuje vid. Če se točno držite recepta, tudi pomlajuje organizem.

PRIPRAVA:

temeljito očistite 350 gramov česna. Dobro ga sesekljajte ali pa pretlačite z leseno kuhalnico. Odvzemite 200 gramov zgornje plasti te mase (ker je bolj sočna) in jo dajte v steklenico. Vsebini v steklenici prilijte 200 gramov čistega alkohola. Dobro zaprite steklenico in jo pustite 10 dni v temnem in hladnem prostoru. Nato vsebino steklenice precedite skozi gosto tkanino. Gosto maso, ki je ostala na tkanini, dobro odcedite in na koncu pregnetite. Zdravilno tekočino hranite na hladnem in temnem mestu še 2 do 3 dni, nato pa lahko začnete z zdravilno terapijo. Terapija očisti žile za 5 let.

UPORABA: predpisano število kapljic nakapajte na žlico, ter dodajte hladno mleko, ter spijte 15 do 20 minut pred obrokom.

Še pomembno OPOZORILO: navedeno zdravilno terapijo lahko ponovite šele po nekaj letih.

Prvi dan : 2 kap. zajtrk, 2 kap. kosilo, 3 kap. večerja

Drugi dan : 4 kap., 5 kap., 6 kap.

Tretji dan : 7 kap., 8 kap., 9 kap.

Četrti dan : 10 kap., 11 kap., 12 kap.

Peti dan : 13 kap, 14 kap., 15 kap.

Šesti dan : 15 kap., 14 kap., 13 kap.

Sedmi dan: 12 kap, 11 kap., 10 kap.

Osmi dan : 9 kap., 8 kap., 7 kap.

Deveti dan : 6 kap., 5 kap., 4 kap.

Deseti dan : 3 kap., 2 kap., 1 kap.

Enajsti dan : 25 kap., 25 kap., 25 kap.

Nato kot 11 dan, jemljete do konca.

MOJ NAMIG : če nimate potrpljenja s pripravo česnove tinkture, si lahko pomagate tako, kot sva si midva: na ekološki tržnici v Ljubljani sva tinkturo kupila pri eni gospe, je ne morete zgrešiti, edino ona jo prodaja.

  • Share/Bookmark

PO HRUŠKI LULAT, PO JABOLKU PA KAKAT-nadaljevanje

28.11.2007

jabla1.jpg

Jabolko deluje odvajalno in pomirjevalno, čisti kri, pomaga organizmu, da se znebi strupov, spodbuja prebavo, zdravi jetrne in ledvične bolezni, debelost, hemoroide, ekcem in mnoge kožne bolezni. Pospešuje izločanje sluzi iz nosu, zdravi dihala, zbija temperaturo, osvežuje in žene na vodo. Pomaga tako pri driski, kot pri zaprtju. Koristno ga je uživati pri revmatizmu, protinu in aterosklerozi ali prezgodnjem staranju. Poskrbi za mladosten videz kože. Vseboval naj bi tudi učinkovine proti raku. V tem času so priporočljive jesenske jabolčne kure, po katerih prebavila, jetra, ledvice in krvni obtok delujejo kot novi. Uredita se tudi kronično zaprtje ali hude driske. Dva dni jemo le kilogram do dva nastrganih jabolk in pijemo vodo. Tretji dan začnemo z lahko hrano.

NASVETI:

Za boljše delovanje srca trikrat na dan pijemo sok iz zrelih svežih jabolk, in sicer en kozarec pol ure pred jedjo ali uro po jedi. Proti kašlju in bronhitisu jemo pečena kisla jabolka. Proti hemoroidom jemo pečena jabolka in pijemo jabolčni sok, hemoroide pa obložimo s pretlačenim mesom pečenega jabolka. Hujšanje bo uspešno, če zjutraj na tešče spijemo kozarec vode, kateri dodamo eno do dve žlički jabolčnega kisa. To pijemo dva meseca. Pomaga pa tudi, če pijemo čaj iz jabolčnih olupkov, nesladkan se ve.

Jesenska jabolčna kura res ne more škodit, mar ne?

  • Share/Bookmark

“PO HRUŠKI LULAT, PO JABOLKU PA KAKAT”

27.11.2007

V srednjem veku so zdravniki svojim pacientom radi postregli z zgoraj navedeno modrostjo. Nam je bolj znana: eno jabolko na dan, prežene zdravnika stran! Ali pa: jabolko ne pade daleč od drevesa, pa še kakšna bi se našla.

jabolka.jpg

Imate radi jabolka? Predvidevam, da ja, kdo pa jih nima. Jaz prisegam na carjeviče! Ta okusna, sočna jabolka ne nosijo zastonj tega imena. Res so carski. Saj ne rečem, da drugih ne maram, samo carjeviči so zakon. Pri drugih sortah mi je glavno, da jabolka lepo dišijo, da so okusna in najvažnejše: da so domača. Ko pogledam tista iz “ta velikih marketov” me kar strese. Večina njih je prevlečena z voskom, jasno, da dalj časa držijo. In doma jih umivate in umivate z vročo vodo, pa so še kar naprej mastna. Ne, teh pa res ne bi nikoli kupila. Dandanes res ni težko poiskati kmetije z domačimi jabolki, mar ne?

Jabolko vsebuje več kot dvestopetdeset sestavin, ki zaokrožijo prijetno sladko kisel okus. V zrelih plodovih je veliko vitamina C,B in A ter encimov, ki imajo pomembno vlogo v dietni prehrani, zato se jabolka priporočajo denimo diabetikom. Poleg tega vsebujejo plodovi veliko celuloze, ki krepi črevesne stene, pektinov, ki ščitijo pred aterosklerozo in infarktom, taninov, ki preprečujejo driske. V njih je cela vrsta mineralnih snovi, kot so kalij, fosfor, natrij, kalcij, magnezij, železo, jod in drugi. Kalij in natrij sta pomembna za normalno delovanje živčnega sistema in krvnega obtoka. Kalij pomaga pri nižanju krvnega tlaka. Voda v plodovih ima visoko higiensko vrednost in nas odžeja, sladkorji pa so pomembni, kot odličen vir energije.

Vir: Pavla Kliner

  • Share/Bookmark

KOBRA GLEDA SKOZI OKNO

26.11.2007

kobra1.jpg

Že štirinajst dni me razveseljuje pogled na cvetočo lončnico v dnevni sobi. In vsakič, ko jo pogledam, se spomnim na kačo kobro. A ni tale cvet čisto tak? Do sedaj je imela ta lončnica vedno “navpične” cvetove, hočem reči, da se ni nič upogibala. Tokrat pa taka sprememba. Zanimivo, ane? Mhm, premišljujem, kaj bi to pomenilo. Je oblika cveta taka zato, ker sem po kitajskem horoskopu kača? Joj, sem se pa res dobro spomnila. Da se sama sebi zdim imenitna ob tako genialni pogruntaciji.

Drugače mi kača sploh ni ljuba. Je res ne bi imela doma. Sem pa že dostikrat slišala, da jo imajo nekateri za hišno ljubljenko. Ja, moraš biti pa res mahnjen na to. Ni mi jasno, kako jo lahko ljubkujejo, si jo ovijajo okrog vratu in podobne vragolije. Že rajši vidim, da kakšna sitnoba sika, kot pa kača. A ni res, da je včasih kakšen tako zoprn, da kar sika, če pa je kdo “strupen” pa radi rečemo, da še kača tako ne piči, kot ….

Pa menda, da so kače tudi kar dobre za jest, okus pa naj bi bil podoben ribjemu mesu. Po pravici povedano, nimam nobene želje po takih specialitetah.

Imate pri vas doma tudi kakšno kobro? Ali kaj podobnega?

  • Share/Bookmark

KJE STE SOLATARJI?

25.11.2007

endivja in radič v solati

Tole skledo solate bomo mi trije prov kamot pojedli. Mnn, solata je zakon. Solata je ZDRAVJE. Pa naj bo kakršnakoli: zelje, zelena solata, radič, paprika, kislo zelje, paradižnik, pečene paprike s česnom in peteršiljem ….. samo, da je.

Današnja solata: zelena z zelenim radičem in z dodatki:

bučno in olivno olje,

kis: domači jabolčni, lahko tudi limonin sok, ali pa samo limonin sok,

sol, ja, to itak,

česen, brez njega solata ni to, kar mora bit,

peteršilj, dodatni C-vitamin je dobrodošel,

paradižnik, malo dekoracije ne škodi, saj so oči tudi lačne.

Tri, dve, ena …… akcija!

Smo imeli enkrat ene obiske, so rekli, da oni ves teden ne pojejo toliko solate, kot jo mi v enem obroku. Tko, da smo kar mal čudno izpadl. Pa komu mar kaj drugi mislijo in delajo!

No, da slišim, kakšno solato imate najraje? Je dosti pojeste?

polž v solati

polž je v solati zato, da vam privabi nasmeh

  • Share/Bookmark

LJUDJE Z DVEMA OBRAZOMA

23.11.2007

Na poti po hribih, gozdnih poteh, v naravi, vedno koga srečamo. Odvisno pač, kakšno turo izberemo in kdaj se odločimo za kakšen naš podvig. Seveda med tednom srečamo dosti manj pohodnikov, kot ob vikendu.

pogled-iz-crnega-vrha-na-okoliske-hribe.jpg

proti-crnemu-vrhu.jpg

Krmišče za divjad

In vedno, ko se z možem odpraviva na kakšno turo, se mi v misli prikrade tole vprašanje: zakaj se ljudje v gozdu tako “spremenimo”? O čudovitih energijah v naravi res nima smisla pisati, saj dobro vemo, kako se tam krasno počutimo. Ampak zakaj so ljudje, ki jih srečujeva, tako zelo prijazni? Ne poznamo se, pa se klju temu pozdravimo, se ustavimo in takoj smo pripravljeni na pogovor. Eden bolj prijazen, kot drug. Pa saj ne moreš verjet! Pogovor kar steče: najprej o vremenu se ve, pa kako je na vrhu, pa če je v koči dren, pa …… nato pa res prijazen nasmeh in pozdrav. Kot bi nas narava začarala, tako enkratni smo vsi po vrsti. Ja, zadnjič sva naletela na tako prijaznega nabiralca kostanja, da sva v šali rekla, da bi ga morala kar s sabo vzet.

Se je pa že namerilo, da sva te iste ljudi “iz narave” srečala v nižini, v mestu. Ampak, to niso bili več oni. Drugačen, resen izraz na obrazu, oči mrtve, preračunljive, nasmeška nikjer, skratka, obraz brez življenja.

Je res tako nujno imeti dva obraza? Enega za v hribe, za v naravo, drugega za “nižinsko življenje”? Bi bilo preveč moteče za okolico in službo, če bi imeli nasmeh na obrazu in iskrice v očeh?

  • Share/Bookmark

ORANŽNA, RUMENA, ZELENA in BELA

18.11.2007

V naštete barve je odeto našo stanovanje. Najnovejši projekt: včeraj so stene v naši kuhinji dobile novo barvo: oranžno. Občutek je več kot prijeten, topel. Te kar poživi. Že, ko sem vihtela valjček gor in dol po steni, sem vedela, da je zadetek v polno. Vemo, da barve vplivajo na naše zdravje in počutje, ampak, dokler ne probamo, največkrat ne verjamemo.

Dandanes je beljenje res enostavno in zabavno. Kvalitetne barve in odtenkov kolikor češ. Sem premišljevala, kako to, da z mojo boljšo polovico vedno “zadaneva” prave barve. Kupujeva jih namreč čisto po občutku. Tista, ki se “vsede” takoj v srce in oči, tista je prava. Zares prijetno se počutimo v izbranih barvah. Nekateri naredijo celo znanost o tem, katere barve so najbolj ustrezne. Vemo, da z njimi prostor lahko povečamo, zmanjšamo, skrajšamo, osvetlimo, ujemati se morajo s preprogo, pohištvom in kaj vem kaj še vse. To, da barva na steni deluje drugače, kot na stropu pa itak ni nič novega. Tako so pri nas beli le stropi, stene pa različnih barv.

Mavrica na prtu

Mavrica na prtu

BELA barva daje mir in vtis sigurnosti, ORANŽNA je prijetno topla in daje veselje do življenja, MODRA je kraljevska barva, na stenah sicer deluje hladno, na stropu pa sanjavo in duhovno. Kaj ni prijetno zreti v modro nebo ali morje? Mogočna RDEČA je zame preglasna in kar nekako agresivna, povezujem jo z ognjem, RUMENA me ogreje in poživi, saj je kot sonce, VIJOLIČNA barva mi je vedno delovala skrivnostno, pričara pa neko posebno vzdušje, ZELENA, ta je meni najljubša. Kdo bi vedel zakaj. Je udobna in pomirjevalna barva, je kot narava, kot ZDRAVJE.

Imate kaj težav z izbiranjem barv?

  • Share/Bookmark

ČE PIJEŠ ŠIPEK, NE BOŠ ŠIBEK. ŠIPEK – KREPI ODPORNOST, POSPEŠI OKREVANJE ….

12.11.2007

Arabski zdravniki so s šipkom nekoč raztapljali ledvične kamne, Hipokrat ga je priporočal pljučnim bolnikom. Zaradi obilo C vitamina šipkovi plodovi lajšajo okrevanje po prehladih in drugih okužbah. Na prehodu jeseni v zimo se na grmih šipka pojavijo zreli plodovi, ki imajo obilo C vitamina. Ravno pravšnji čas, saj telo potrebuje večji odmerek tega vitamina za obrambo pred zdravstvenimi težavami.

Plodove naberite, posušite na soncu in shranite v temne steklene kozarce. Če jih želite med nabiranjem zobati, pazite, da se s plodom ne dotaknete ustnic. V ovojnici sadeža so namreč snovi, ki dražijo občutljivo kožo. V zdravilstvu s pridom uporabljamo plod, v katerem je največ zdravilnih učinkovin, ter cvetove in liste. Drobni sadeži so bogati vir vitamina C, pa tudi čreslovin, pektinov ter citronske kisline in jabolčne kisline, ki daje šipku značilen prijeten vonj in okus. V plodovih je veliko flavonoidov in karotinov, ki krepijo učinek askorbinske kisline in omogočajo, da telo kar najbolje izrabi C vitamin.

Šipek v Črnem vrhu

Šipkov čaj z žličko medu ali brez, krepi odpornost telesa pred okužbami. Blagodejno vpliva na dihala, preprečuje prehlade in gripo, če pa ste že bolni, pripomore k hitrejšemu okrevanju. Zavretek šipka je blago sredstvo za odvajanje vode in nakopičenih soli sečne kisline, zato koristi bolnikom s protinom in revmo. Če pa iz plodov skuhate marmelado, učinkuje odvajalno, še zlasti če ne odstranite ovojnice, ki ima obilo pektina. Takšna marmelada že v manjših odmerkih pomaga odpravljati črevesne parazite pri otrocih.

Iz šipka si lahko pripravite marmelado, šipkovo vino, mlačen poparek iz svežih cvetov uporabite za spiranje utrujenih in pordelih oči.

No, pa naj kdo reče, če ni tale šipek prima :)

Vir: M.P-bio novice

  • Share/Bookmark

Odločitev je padla: JUTRI ZAČNEM!

6.11.2007

Ja, čisto zares. Nujno moram narediti več zase in za svoje zdravje! Že kar nekaj časa opažam, da sem malce “zarjavela”. No, če si to priznaš, tudi nekaj šteje, ane? Še ne dolgo tega, sem naredila špago, kadar sem hotela. Sedaj pa ….. , ne me vprašat! To je bilo zame eno merilo gibčnosti. Drugo pa, da položim dlani na tla, ne da bi upognila kolena. O, hvala bogu, to še gre. So pa nastopile še druge rahle “težavice”, ki so me prišle opozorit, naj se malo zmigam.

dlani-na-tleh.jpg

Sem mislila, da bo za zdravje in gibčno telo zadostovalo, če letam naokrog z grabljami, grabim listje, se pripogibam ob nabiranju zelišč, jabolka tudi niso kar sama poskakala v gajbice, pa pred hišo je tudi kar naprej telovadim z metlo, pa …..ni, da bi naštevala, dela kolikor hočeš. Samo to ni to! To ni tek, ni hoja, ni kolesarjenje…….O, groza, le kam mi je pobegnila vsa kondicija!? Še pred kratkim, ko sva z možem gobarila, se mi je zdelo, da sem še kar v formi.

Da je gibanje nujno za zdravo telo, že ptički čivkajo. Torej, gremo v boj! Ker živimo tik ob gozdu, je rešitev na dlani:

1. SKLEP: vsaj uro hoje na dan! Pohodne palice, čevlje in hajd u gmajno!

2. SKLEP: očisti prašno sobno kolo, ki pozabljeno sameva v kleti! Ko bo zares slabo vreme, bo še kako prav prišlo!

Ker so vse dobre stvari tri, je

3. SKLEP: izgovorov ni!

  • Share/Bookmark

JUUUHUHU, JAGODE CVETIJO

5.11.2007

Danes je bil zopet en prekrasen dan! Ves dan sonček, toplo in prelepo! Tale jesenska idila je res enkratna. Kot, da ne bi bili že v mesecu novembru. Dopoldne sem se vrgla malo v rekreacijo: pograbila sem listje okrog naše gospe lipe. Sonce se je vzadej za skednjem tako uprlo v hrib, da bi bila lahko kar v kratkih rokavih.

V silni vnemi, da bi pograbila čim več listja, sem zagledala tole:

novemberske-jagode.jpg

jagode-cvetijo.jpg

cvetoce-jagode.jpg

Jagode! Ene že lepo rdeče, druge še zorijo.

Ampak zdaj je november! Zdaj pa res ni čas za jagode, al kako?! A se narava mal heca? Tele podnebne spremembe so očitno že na velikem pohodu! Že kakšno leto nazaj sem brala, da se bo podnebje tako “preflintalo”, da bo v našem koncu čez leta čisto drugačno podnebje, sredozemsko. O, potem bomo pa olive posadili….

Mmnnn, gozdne jagode, res, da so bolj majhne, so pa odličnega okusa in vonja.

Vrhunec sezone, ko so jagode najslajše, je od maja pa tja do konca julija. Poznamo približno 6oo vrst jagod, ki se razlikujejo po okusu, velikosti in teksturi.

Kot vse jagodičevje so tudi jagode znane po vsebnosti rastlinskih kemičnih snovi – fenolov. Vodilni pri jagodah je antocian, in sicer antocian 2, ki prispeva temno rdečo barvo. Antociani so močni antioksidanti, ki varujejo celične strukture celotnega organizma. Varujejo žile, povezujejo številne kolagenske beljakovine v mehkih tkivih, kitah, vezeh in kosteh. So vodotopni in lovijo proste radikale v telesnih tekočinah. Antociani so poleg katehinov tudi v rdečem grozdju, in nizek odstotek srčnih infarktov pri Francozih, povezujejo ravno z užvanjem rdečega vina. Jagode so edinstvene po vsebnosti fenolov in so priznane kot sadež, ki varuje pred srčnim obolenjem, rakom in vnetji. Fenoli delujejo podobno, kot nekatera protivnetna zdravila, ki blokirajo bolečino z blokado odgovornega encima, vendar jagode v nasprotju z zdravili nimajo stranskih učinkov.

  • Share/Bookmark




Blog Nasveti za dobro počutje | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |