Nasveti za dobro počutje ::

Nasveti za dobro počutje

ROŽA ZA ŽALOSTNO SRCE

5.08.2008

Šentjanževka velja za najboljši rastlinski antidepresiv. Izboljša razpoloženje in prežene potrtost. Je eno izmed najpriljubljenejših zelišč, ki so ga cenili že v antiki.

Šentjanževka je rastlina, ki ima dolgo tradicijo v ljudskem zdravilstvu in je še danes priljubljen zeliščni lek za lajšanje marsikaterih zdravstvenih tegob. Že v antiki sta jo hvalila Plinij in Galen, sloviti srednjeveški zdravilec Paracelzij pa jo je priporočal za celjenje ran in čiščenje krvi.

Cvete od maja do avgusta in brez težav jo boste našli tam, kjer so apnenčasta tla, najraje pa poganja na travnikih in gozdnih obronkih. Bogato razvejan nižji grm zraste od 25 do 60 cm v višino, po steblu so razvrščeni jajčasti listi brez peclja, cvetovi z množico prašnikov pa so zlatorumene barve. Od njenih sorodnic, ki niso zdravilne, jo ločimo pot tem, da sta po dva lista na steblu vedno v paru drug nasproti drugega. Da boste prepričani, če je rožica prava, v dlani zmečkajte polno razcvetel cvet. Iz njega se mora po zaslugi barvila hiperin, pocediti rdeč sok, zaradi česar je zel znana tudi pod ljudskim imenom krvavec. Po legendi naj bi namreč Jezusova kri oškropila rože, ki so rasle okoli križa, kasneje jih je nabral njegov najljubši učenec, sveti Janez. Ravno njemu šentjanževka tudi dolguje ime.

sentjanzevka.jpg

Za telo in dušo

V ljudskem zdravilstvu uporabljajo šentjanževko pri boleznih žolčnika in jeter, močenju postelje pri otrocih, driski, vnetju črevesja vročičnih obolenjih, histerijah, glavobolu, nespečnosti, bronhitisu, astmi, protinu in revmi in za boljše izločanje seča. Po čaju iz šentjanževke sežejo tudi pri vnetju in krčih maternice ter pri neredni menstruaciji. Med našimi babicami je bila zelo priljubljena čajna mešanica za ženske stvari, ki je poleg šentjanževke, vsebovala še belo omelo in pelin. S šentjanževim čajem zdravijo še gripo, oslabele živce, nervozno srce in slabokrvnost. Čaj pripravimo kot poparek iz ene do dveh žličk cvetov in skodelice kropa ter pustimo stati deset minut. Pijemo eno skodelico čaja zjutraj na tešče in eno zvečer pred spanjem. Čaj pijemo vsaj šest tednov, posebno v zimskih mesecih.

Šentjanževka ugodno vpliva tudi na duha, saj pomirja in odpravlja tesnobo, strah in potrtost. Z njo si lahko pomagamo pri težavah z živci, nevrozami, nespečnostjo, pomanjkanjem teka in depresijo. To potrjujejo tudi izsledki sodobnih raziskav.

Šentjanževo olje
je zdravilo za sveže krvaveče rane, poškodovane mišice, podplutbe, zmečkanine, bule, čire in otekline. Zelo ga čislajo tudi kot sredstvo za nego kože pri nečisti, razpokani, suhi in luskasti koži.Njega dni je moralo biti pri roki v sleherni hiši. Pripravimo ga iz svežih cvetov, dodobra napolnimo steklenico in prelijemo s kakovostnim oljčnim oljem. Tesno zaprto steklenico postavimo na sončno mesto. Vsebino večkrat dobro pretresemo. Po treh tednih, ko se olje obarva rdeče, pripravek precedimo v temne stekleničke, (tudi shranjujemo v temnem) da olje zaradi izpostavljenosti svetlobi ne izgubi zdravilnih lastnosti, ki se sicer obdržijo dve leti po pripravi. Uporabimo ga za masažo, za zdravljenje ran in kožnih težav. Če ga vtremo v kožo, je to zdravilo zoper revmo, protin, išias, lumbago. Če kanemo deset kapljic olja v žličko vode in pogoltnemo, bo zaleglo zoper vnetja, krče in bolečine v trebuhu.

Lajša težave menopavze

ko se pojavita razdražljivost in napetost. Lajša simptome hormonskih sprememb in pešanje vitalnosti. Priporočajo jo tudi pri potrtosti. Ker učinkuje počasi je treba čaj ali šentjanževko v obliki dražejev ali v drugih pripravkih, uživati vsaj mesec dni. Šentjanževka je koristna zel, a tisti, ki uživajo zdravila za srce in za preprečevanje strjevanja krvi, ali tisti, ki se zdravijo z antidepresivi, naj se o njenem uživanju nujno posvetujejo z zdravnikom.

Vir: Tomaž Kvas – Bio novice

Pavla Kliner – GG

  • Share/Bookmark

31 odgovorov za “ROŽA ZA ŽALOSTNO SRCE”

  1. komentar, št. 1, avtor: roti

    Poglej jo, poglej. Že nazaj? Je bilo vmes kaj postankov za kislo mleko in žgance? Upam, da se se imeli res lepo.

    Aja, sem vesela, za tole objavo. Sploh zaradi zanjega odstavka. Se je treba počasi pripravit ;-) Zdaj pa juhuhu po rožce – avgust je že tu.

  2. komentar, št. 2, avtor: zdravje

    @ roti,

    kislo mleko in žganci naju še čakajo :-)
    Poletni dnevi pa brzijo, da je kaj!
    Šentjanževke je pa sedaj res dovolj, se jo splača nabrati. Nikol ne veš, kdaj ti prav pride ;-)

  3. komentar, št. 3, avtor: vlatka

    zdravje,

    jaz pripravim šentjanževo olje. Za čaj sploh nisem vedela.

    Si bom še enkrat prebrala, za zahar. Sedaj še raste in upam, da jo še uspem dobiti.

    Pater Ašič pravi, da je anjboljša sredi julija :)

  4. komentar, št. 4, avtor: kamper

    Zakaj sploh hodim okoli zdravnikov,se sprašujem,če pa na tvojem blogu najdem vse arcnije za moje težave :lol:

  5. komentar, št. 5, avtor: GRiSON

    Zdravje, no končno sem spoznal, kako ta roža v resnici izgleda. Upam da jo bom našel tudi na mojem hribu. V mojem jager maistru, bi šentjanževka kar dobro popestrila okus. Danes je sicer čas za nabiranje robide, vendar sprehoda po hribu ne bom izpustil.

    Mogoče bom celo imel kaj sreče.

  6. komentar, št. 6, avtor: vlatka

    grison,

    šentjanževko ti jaz najdem, samo reci :)

  7. komentar, št. 7, avtor: zdravje

    @ Vlatka,

    od kdaj si pa tako nejeverna?!? :-)

  8. komentar, št. 8, avtor: zdravje

    @ kamper,

    če ne probaš, ne veš, ane? ;-)

  9. komentar, št. 9, avtor: zdravje

    @ Grison,

    uživaj na tvojem hribu in mimogrede še
    malo šentjanževke naberi ;-)

  10. komentar, št. 10, avtor: zdravje

    @ kamper,

    čisto mogočeje, da kakšen obisk pri zdravniku potem “odpade” :-)

  11. komentar, št. 11, avtor: vlatka

    zdravje,

    vedno sem verna :) ;)

  12. komentar, št. 12, avtor: 1danica

    Ampak ali ni res tudi, da moraš ob uživanju šentjanževke (npr. v čaju) biti previden, kar se sonca tiče? Koža baje postane bolj občutljiva. Tudi sicer je treba imeti mero – kot pri vsem.

  13. komentar, št. 13, avtor: GRiSON

    Zdravje, na hribu sem našel nekaj rumenega, a nisem čisto prepričan, da je to šentjanževa roža. Ti pošljem sliko po mailu. Verjetno boš znala povedati, ali je prava.

  14. komentar, št. 14, avtor: GRiSON

    Vlatka, no, hitro jo poišči, mislim da bi bila dobra za lovca.
    :)

  15. komentar, št. 15, avtor: vlatka

    grison,

    ne vem, zakaj bi pošiljal zdravju, če jo jaz dobro poznam?

    Pa doma imamo še ta “zvarek”, čeprav je že več let star.

    Šentjanževka se nabere sredi julija, da ima najboljše učinkovitosti, če še ne veš ;)

  16. komentar, št. 16, avtor: zdravje

    @ 1danica,

    lep poletni pozdravček!
    Ja, drži tako, kot praviš, in zares je v vsem treba imeti pravo mero :-)

  17. komentar, št. 17, avtor: zdravje

    @ GRISON,

    slikca narejena, jo dobiš po mailu!
    No, tista pa ni prava :-)

  18. komentar, št. 18, avtor: zdravje

    @ Vlatka,

    dej nooooo, zdravje mora to videt ;-)

  19. komentar, št. 19, avtor: vlatka

    zdravje,

    potem pa v redu ;)

  20. komentar, št. 20, avtor: GRiSON

    Vlatka, se pravi, da sem letos zapravil priložnost, šentjanževka je odcvetela mimo mene :evil: .

  21. komentar, št. 21, avtor: GRiSON

    Zdravje, ostane mi samo še en klik na mail …
    :D

  22. komentar, št. 22, avtor: vlatka

    grison,

    zdaj verjetno že. :(

  23. komentar, št. 23, avtor: GRiSON

    Zdravje, kje se je sedaj zataknilo, sem pričakoval kakšno informacijo o novi zdravilni rožici :lol: .

    Glede na to, da se je začela gobarska, bi lahko od nekod privlekla tudi kakšno slovensko šitaki gobico. He, he, Zdravje, odločitev je seveda samo tvoja :D .

  24. komentar, št. 24, avtor: vlatka

    zdravje,

    pa ja nisi ob zdravje, da te ni? ;)

  25. komentar, št. 25, avtor: zdravje

    @ GRISON,

    evo, evo, že pišem :-)

    V gobah sva bila večkrat, lisičk je bilo nekaj, jurčki bodo pa menda tudi kmalu ;-)

  26. komentar, št. 26, avtor: zdravje

    @ Vlatka,

    he, he, hvala za skrb ;-)
    Zdravje mi služi, samo dnevi tako noro bežijo :-)
    Jeseni bo bolje…….

  27. komentar, št. 27, avtor: vlatka

    zdravje,

    če je zdravje, bežijo dnevi. In Hvala Bogu, da je tako :) :)

    P.S.

    Kdor leži ali je bolan, mu ne gre nikamor čas.

  28. komentar, št. 28, avtor: drmagnum

    Ja tudi naše srce je žalostno. Pa težko verjamem, da bi nam lahko Šentjanževka pomagala.
    Da pa pomaga bo pa držalo.

  29. komentar, št. 29, avtor: zdravje

    @ drmagnum,

    vem, da preživljate težke čase, ampak:
    Za dežjem vedno, vedno posije sonce!
    Toliko energije, volje in poguma je v vas, da
    vas zdravje in sreča ne moreta in ne smeta obiti!!!

  30. komentar, št. 30, avtor: GRiSON

    Zdravje, o, lisičke sta nabirala, pri nas so že prava redkost, le redko kje jo še najdeš. Sicer pa nimam gobarske sreče, verjetno vsako gobo dvakrat pohodim, predno kakšno utrgam.

    hehe, so pa lisičke, za moj okus, boljše od jurčkov :D .

  31. komentar, št. 31, avtor: zdravje

    @ Grison,
    Ja, letos imava kar nekaj “gobarske sreče” :-)
    Zdejle so jurčki “na pohodu”, lisičke so že mimo ;-) Aja, pa marele so tudi , drugih gob pa itak ne nabirava.
    Sva bila tudi včeraj v gmajni, nekaj jurčkov je bilo……. in……mmmmm, zares je neverjetno, kako gozd diši…… Ga ni parfuma, ki bi imel tak krasen vonj! No, pa kaj biti pravila, saj sam dobro veš, kakšna krasna energija je v gozdu ………..

Komentiraj

Ime

e-poštni naslov (ne bo prikazan)

Spletna stran

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !




Blog Nasveti za dobro počutje | Zagotavlja SiOL | O Sistemu |